Kolesarski klub Sava Kranj � s tradicijo do uspehov
V �asu, ko smo proslavljali 70. obletnico tekmovalnega kolesarstva v Sloveniji in 35. obletnico ustanovitve Sokola v Stra�i��u - pisalo se je leto 1957, je skupina zanesenjakov, ki sta jih za kolesarski �port navdu�evala Evstahij Drmota in Ivan Bernard, ustanovila v okviru �portnega dru�tva Mladost kolesarski klub, ki je �e ob ustanovitvi �tel 32 �lanov.
�eprav brez tekmovalnih in organizacijskih izku�enj, je prvi predsednik, Evstahij Drmota, delo v klubu zastavil nadvse ambiciozno. Prve, ljubiteljske nastope v kategoriji turistov je zamenjalo resno in strokovno delo z mladimi in �e leta 1964. se je takratni predsednik lahko veselil prve kolajne na dr�avnem prvenstvu za mladince v Beogradu, ki jo je osvojil Ciril Zupan. V tem obdobju so se v klubu kalili mnogi poznej�i vrhunski tekmovalci, ki so bili po koncu svoje tekmovalne kariere nosilci strokovnega in organizacijskega dela v klubu: Slavko Pirc, Franc Jelov�an, Janez Drinovec, Janez Jereb, Franc Hvasti, Nejc Kalan, Simon Tulipan, Vinko Novak, Slavko �agar in Vinko Fajfar. To so samo nekateri izmed �tevilnih, ki so ustvarili podlago in dali prvi pe�at poznej�im uspehom kranjskih kolesarjev.
 |
Eno od prvih ekipnih uspehov Kolesarskega kluba Sava Kranj. Na dr�avnem prvenstvu leta 1974 so Franc Hvasti, Simon Tulipan, Matja� Smolkovi� in Slavko �agar zasedli tretje mesto. |
Leta 1968 je klubu predsedoval Peter Kozamernik. Izku�en in ambiciozen se ni zadovoljil z odvisnostjo kluba zgolj od finan�ne podpore dr�ave. �portne uspehe svojega kluba je �elel vnov�iti tudi druga�e. In ker dotedanji dose�ki niso bili neopa�eni, je kranjsko gospodarstvo v tem �portu zaznalo zanimiv medij za tr�no-komunikacijske nastope. Predsednik kluba je to zaslutil in sodelovanje ponudil takratnemu vodilnemu proizvajalcu avtomobilske pnevmatike in gumenega tehni�nega blaga, SAVI KRANJ. Njegov sogo-vornik je bil tedaj direktor delovne organizacije, Janez Beravs, ki je presojo o smiselnosti sponzorstva prepustil marketin�ko bolj izku�enemu direktorju prodaje, Filipu Majcnu. Ta je pokroviteljstvo nad kolesarji pogojeval s spremembo imena kluba. Funkcionarji kluba so se s pogojem strinjali in tako se je kolesarski klub Mladost preimenoval v KK SAVA KRANJ. Prizadevanje predsednika kluba in njegovega naslednika na predsedni�ki funkciji, Vitomirja Grosa, ter poslovni interes marketinga v podjetju Sava Kranj, navdu�enje njegovega direktorja nad kolesarstvom in sre�na okoli��ina, da je ve� kot uspe�no tekmovalno kariero v beograjskem klubu Partizan kon�eval in se vrnil v Kranj nekdanji tekmovalec KK Mladost, Franc Hvasti, so bili temelji za za�etek strokovnega dela z mladimi, ki so v najuspe�nej�em obdobju kluba, od leta 1975 do 1987, dosegali zavidljive uspehe tudi v najhuj�i amaterski mednarodni konkurenci. Bojan Ropret, Bojan Udovi�, Marko Cuderman, Janez Lampi�, Vlado Marn, Vlado Pe�nik, Mirko Raku�, Jo�e Valen�i�, Drago Frelih, Stane Kurent in drugi so v tem �asu tvorili jedro jugoslovanske dr�avne reprezentance in dosegali posami�no in kot skupina rezultate, ki se jim bo v prihodnosti te�ko celo pribli�ati. To so bila leta, ko so bili med prvimi petimi najbolj�imi jugoslovanskimi kolesarji vsaj �tirje Sav�ani.
 |
Pomo�nik trenerja Jule Ka�i� daje pred �tartom v Bratislavi, leta 1975, kasnej�emu zmagovalcu Bojanu Ropretu, zadnje nasvete. |
 |
Bojan Udovi�, Marko Cuderman, Drago Frelih in v tem letu �e v dresu Roga, Mirko Raku�. |
Predsednik kluba, Filip Majcen, ki je klubu uspe�no zagotavljal materialni temelj, in glavni trener kluba, Franc Hvasti, sedaj �e izku�en kolesarski strateg in taktik, ki je okoli sebe znal zbrati najbolj�e strokovnjake s podro�ja fizi�nih priprav, medicine, psihologije, sta delovala kot usklajen par mo�, ki je dosegel, da je bil KK Sava Kranj vrsto let najuspe�nej�i kolesarski kolektiv v dr�avi in gotovo najuspe�nej�i �portni kolektiv v Kranju. Vendar klubske zgodovine niso krasili samo vrhunski rezultati. Za �tevilne je bilo �e pomembnej�e nadvse uspe�no delo z najmlaj�imi, ki je temeljilo predvsem na sicer ljubiteljskem, a vrhunskem strokovnem delu izku�enih vaditeljev in trenerjev, ki so prete�no prihajali iz vrst nekdanjih tekmovalcev. Tudi do sto mladih se je v de�kih in mladinskih vrstah u�ilo kolesarjenja, tekmovalo in se kalilo za �lansko konkurenco. Ve�ini od teh je klubu uspelo zagotoviti tudi najosnovnej�e materialne pogoje za vadbo. �lani Kolesarskega kluba Sava Kranj pa niso bili samo izvrstni tekmovalci in strokovni delavci. Bili so tudi odli�ni organizatorji vrhunskih kolesarskih prireditev. �e od leta 1967. klub organizira tradicionalne dirke za Veliko nagrado Kranja (kasneje poimenovane tudi Memorial Filipa Majcna), ki so desetletja spadala med najte�je in najbolj privla�ne kolesarske prireditve pri nas. Po letu 1998 je dirka za VN Kranja postala etapna dirka in po letu 2000 dobila kategorijo 2.7.1 � Svetovni pokal za kolesarje do 23 let. Po letu 2002 je klub k tej dirki ponovno dodal �e dirko Po ulicah Kranja, kjer nastopajo tudi najbolj�i slovenski profesionalni kolesarji.Po zaslugi med drugim tudi teh prireditev je Kranj postal sredi��e kolesarskega dogajanja tako v nekdanji Jugoslaviji kot sedaj v samostojni Sloveniji, kolesarjenje pa eden od najbolj uglednih �portov v Kranju. Na kranjskih dirkah se je zbralo tudi �e 30.000 gledalcev! Organizacijsko jedro KK Sava Kranj je poleg organizacije ve� dr�avnih prvenstev na dirkali��u in cesti ter gorskih prvenstev, uspe�no izpeljala tudi nekaj izjemno zahtevnih etap dirk Po Jugoslaviji, Po Sloveniji in dirk Alpe Adria. Najve�ji organizacijski nalogi sta bila nedvomno Balkansko prvenstvo leta 1980 in 12. etapa profesionalne dirke Giro d Italia leta 1994. Za dovr�eno izpeljano organizacijo obeh prireditev je klub prejel priznanja iz najvi�jih mednarodnih kolesarskih krogov. Seveda pa klub trdno vstraja tudi pri skrbi za najmlaj�e kolesarje in letno organizira �e pet dirk v kategoriji �de�ki�. S spremembo UCI-pravil glede kategorizacije tekmovalcev se po�asi spreminja tudi klubska politika. Poglavitna sta v zadnjih letih vzgoja mladih kolesarjev in doseganje vrhunskih rezultatov v kategoriji do 23 let; v letu 2004 je bil klub prvi� registriran kot profesionalna TT3 ekipa s perspektivo, da bo v letu 2005 po novih UCI pravilih nastopal kot Continental ekipa.
 |
Priprave v Istri
(od leve stojijo) Boris Kozjek, Marko Cuderman, Bojan Ropret, Vlado Pe�nik, Mirko Kraker, Stane Kurent
(�epita) Drago Frelih in Mirko Raku� |
Nekaj najbolj opaznih tekmovalcev Kolesarskega kluba Mladost
Franc Stritar Slavko Pirc Boris Ar�en Franc Jelov�an Janez Drinovec Janez Kozamernik Janez Jereb Jo�a Virant Ciril Zupan Jo�e Stenovec Tonc Ko�ir Lojze Kalan Franc Bitenc Vinko Novak Franc Hvasti Nejc Kalan Sre�o �orli Brane Koren�an Janez Kav�i� Simon Tulipan Slavko �agar Pavle �agar Janez Ribnikar Tone Dacar
Vsi predsedniki kluba
Evstahij Drmota 1957-58 Ludvik Ran�igaj 1959-60 Bogdan Fale 1961-62 Viktor �ufar 1963 Peter Kozamernik 1964-69 Vitomir Gros 1970-73 Jo�e Ga�per�i� 1974 Filip Majcen 1975-82 Janez Bohori� 1982-85 Tone Veseli� 1986-90 Janez Bohori� 1991-95 Franc Vidmar 1996-99 Vinko Per�i� 2000-
Oglejte si �e: |